KAKO FOTOGRAFIRATI LASTNO DRUŽINO?
Otroci so radoživa bitja, polna življenjske radosti, nagajivosti in močnih čustev. So iskreni, če jim to dovolimo in ljubeči, če si znamo vzeti čas, da to občutimo. Otroci so zahtevni in intenzivni. So hitro jezni in presenetljivo močni. So vse, kar si zmoremo misliti in mnogo tistega, kar ne zmoremo.
Da bi zmogli vse to ujeti na “film” (spodnja fotografija je bila posneta z analognim fotoaparatom), potem moramo biti prisotni in pozorni. Znati moramo predvideti, kako se bodo gibali in kaj nameravajo storiti, hkrati pa ohraniti v mislih svetlobo in kompozicijo.
Vse to je lažje, če fotografiramo lastno družino, ker nas otroci ne opazijo oz. nismo moteči. Pri dokumentarni družinski fotografiji je pomembno, da ne motimo dogajanja, da smo kar se da nevidni in v tišini čakamo na pravi trenutek. Med igro nas otroci ne bodo opazili, če se nekam usedemo, vzamemo v roke (čim manjši) aparat z možnostjo zajema visokokakovostnih fotografij. Čakamo. In klik!
Zakaj je pomembno fotografirati lastno družino?
fotografije povežejo ali naredijo spomine
čez leta vrednost fotografije eksponentno naraste, saj vam omogoča začutiti preteklost
vadili boste svoj fokus, svojo sposobnost opazovanja brez vmešavanja, postali boste priča, drugače boste videli svoje najbližje
fotografije vas bodo vedno znova povezale in lahko služijo kot točka začetka
Če vas zanima več, se lahko prijavite na Malo šolo fotografiranja (obrazec zgoraj). V Mali šoli fotografiranja sem pisala o gibanju, ozadju, kompoziciji in osnovnih pojmih, ki jih morate razumeti, če želite napraviti fine fotografije.
Če lastno družino fotografirate redno, boste ustvarili izreden družinski arhiv (postali boste družinski_a zgodovinar_ka). Edina slabost fotografiranja lastne družine je ta, da vas ni v kadru. Pri tem pa z veseljem pomagam ;).