pišem.

napisala sem dva romana o dveh ženskah, o dveh materah. Vsaka se sooča s svojo izgubo in vsaka se na svoj način skuša spraviti s tem, kar ji je življenje prineslo na pot. Materinstvo je tema, ki me izredno zanima in o njej pišem dalje. z milino in pogumom.

Naslovnica knjige "Povej, napisala bom" z ilustracijo dveh oseb, ki ležita na postelji, ena v beli pižami s svetlimi lasmi, druga v beli majici in kratkih hlačah z rjavimi lasmi, obdani z blazinami in pametnim telefonom. Pisateljica Iva L. Novak

Ajaccio, ponovno

Roman je posvečen vsem, ki ne morejo pozabiti sanj in upov, ki so se 1. 12. 1981 zataknili na nebu, malo nad pobočjem gore San Pietro, Ajaccio, Korzika.

V maju 2008 korziško vasico preletava helikopter, da bi odstranil preostanke nesreče letala Inex-Adrie DC-9. Takrat je tam Iva s hčerko in odtujenim bratom, s katerim želi na kraj nesreče, na vrh gore San Pietro. Z njim hoče obuditi spomine na njuno otroštvo in na smrt staršev v letalski nesreči. V svojem hotenju sega globoko in zato nenasitno sprašuje, razmišlja, fotografira, piše.

Roman Ajaccio, ponovno se dotika intimnih odmevov tragedije, ki se je 1. 12. 1981 zgodila na Korziki. Pripoved se v krogih vrača k začetkom in daje spominom prostor, v katerem se čustva in slutnje razmahnejo do skrajnosti. Roman bolečino ob izgubi ohranja živo in Iva se sprašuje, kaj ostane, če bolečino in jezo utišamo in kaj, če tega ne storimo? In ne nazadnje je Ajaccio, ponovno roman o materinstvu, o tem, na kakšen način je ženska, tako izrazito pogreznjena v čustva, lahko mama.

Povej, napisala bom

Da bi pisateljica poskrbela za svoja predšolska otroka v obdobju covida, s partnerjevo spodbudo še naprej ostaja doma brez dela in zaslužka. Zgodba se začne v trenutku, ko njen partner stopi v stik s skupno znanko Lejlo D. Kres. Protagonistka se oklene možnosti, da bo prav Lejla – ta zanimiva ženska, njegova bivša – tista, preko katere ji bo uspelo na novo konstruirati realnost, v kateri bo želela vztrajati. Torej realnost, ki bo segla preko vlog mame/gospodinje/partnerke.

Ponoven stik partnerja z nekdanjo ljubeznijo postane način, ki ji omogoča, da se znova poveže z besedami, pisanjem in sabo. Od njega tako zahteva vse več besed, pogovore snema s telefonom in jih kasneje prepiše. V svojih zapisih skuša biti poštena in prisotna. Z enako intenco zapisuje tudi druge pogovore, ki jih ima z najbližjimi in v katerih se razkrivajo plasti ranljivosti, ljubosumja, osamljenosti, nemoči in upanja.